Cerklje na Gorenjskem, 13. 4. 2017
Zadnje dni iz kuhinje še posebej diši. Vonj po potici, vonj po praznikih … Seveda, le še nekaj dni nas loči do Velike noči. In ko sramežljivo pokukamo skozi vrata, kjer navadno potekajo kuharske delavnice Akademije Jezeršek, opazimo spretne gibe ženskih rok. Gibi nakazujejo leta in leta prakse v kuhinji, zamišljen obraz pa že v naprej odgovarja na v mislih zastavljena vprašanja: "Ali bo okusna? Se bo dobro spekla? Bo imela na sredini luknjo?"
Že veste, kje tiči (velikonočni) zajec? Tokrat v kuhinji Akademije Jezeršek, kjer naša mama Sonja, kot ji pravimo domači, s pomočnico Martino pripravlja 8 orehovih potic za posebnega moža. Ne skrbite, ne bomo vas pustili ravnodušnih, kmalu vam razkrijemo, za katerega.
Ko zberemo pogum in zmotimo gospe pri delu, opazimo predanost in spoštovanje do te jedi, nadevane z najboljšimi sestavinami, kot so orehi, lešniki, med, rozine, ocvirki, smetana, mak idr. Mama Sonja prizna, da ima izjemno strahospoštovanje do potice in nam zaupa, da jih zaradi tega peče šele zadnjih nekaj let. Svojo strast do potice je namreč odkrila ob soustvarjanju edinstvene monografije Potice iz Slovenije avtorja dr. Janeza Bogataja. Z bogato predstavitvijo receptov za pripravo sladkih in slanih potic, ki jih je avtor zbiral vrsto let v vseh slovenskih regijah, je knjiga pravi slavospev tej najbolj prepoznavni sladici v Sloveniji. Seveda v njej ne manjka niti slikovitih fotografij potic, ki jih je za namen fotografiranja spekla prav mama Sonja.
V knjigi boste našli nasvete za pripravo potice, skrivnosti o tem, kako mora potica vzhajati, in vse o debelini nadeva, pomembno pa je tudi dejstvo, da potice pečemo v potičniku.
Izkoristili smo priložnost in mamo Sonjo, ki na Akademiji Jezeršek vodi tudi delavnico Praznične potice in pogače, povprašali za nasvet iz prve roke.
Trije nasveti za občudovanja vredno potico:
1. Debelina nadeva:
Debelina testa in nadeva morata biti enakomerna, v razmerju 1:1. Če torej testo potice razvaljamo na tanko, mora biti tudi nadev namazan na tanko oz. če je testo debelejše, je tudi nadeva več.
2. Potico prebodemo:
Potico položimo v potičnik in jo prebodemo z nabodalom. Potice ne prebodemo čisto do konca, ampak do ¾. S tem naredimo manjše dimnike, da gre zrak ven in s tem preprečimo, da v potici ne nastanejo luknje.
3. Izbira potičnika:
Za dobro potico je pomemben tudi izbor potičnika. Potičnik naj bo okrogel, rebra na potičniku morajo biti pokončna. Le okrogla oblika tega peciva z luknjo v sredini se namreč upravičeno imenuje potica.
Seveda je to samo nekaj nasvetov za pripravo potice, s katero boste zablesteli ob družinski praznični mizi. Najpomembnejše je, da se priprave in peke potice lotite z ljubeznijo. Mama Sonja, ki potico največkrat speče za svojo družino ali za prijatelje, pove, da tudi njej kdaj ne gre vse kot po maslu in takrat jo domači potrepljajo po rami ter potolažijo z besedami: "Če ni lepa, je pa dobra." Ob tem še doda: "Ko jo spečeš za druge oz. za prodajo, je zgodba povsem drugačna, takrat namreč ne veš, kakšna je in kaj daš iz rok."
Sonja za konec prizna, da kljub številnim spečenim poticam njeno strahospoštovanje do te jedi še vedno ostaja. Nas pa preprosto navduši vsakič, ko iz kuhinje zadiši po potici, še posebej njeni najljubši, sveže pečeni ocvirkovki.
Ob prihajajočih praznikih vam želimo mirne velikonočne praznike v družbi vaših najdražjih ter dobro potico.
In ne pozabite, čeprav stare pregovor pravi, da življenje ni potica, je dr. Janez Bogataj ob svojem pisanju ugotovil, da življenje pravzaprav je kot potica: "pogosto zavito, bolj ali manj nadevano, bolj ali manj sladko, zasoljeno, z večjo ali manjšo luknjo v sredini – kar koli že pod to luknjo razumemo."
Pa dober tek!