Danes na gostinstvo v Sloveniji gledamo kot na pomembno gospodarsko dejavnost in kot enega izmed stebrov turizma, čeprav je delo na tem področju velikokrat podcenjeno. Tega se zavedamo tudi v Jezeršek gostinstvu, v katerem želimo predvsem mladim, ki se še odločajo za poklicno pot, sporočiti, da ima tudi delo v gostinstvu svoje prednosti. Pri tem je seveda ključnega pomena, da dobro delo in trud posameznika ne ostaneta neopažena kot v marsikaterem slovenskem podjetju, temveč sta nagrajena. Jure Jezeršek, poslovni direktor, pojasnjuje: »V našem podjetju se intenzivno ukvarjamo s kadrovanjem in zaposlenimi, predvsem pa krepimo medsebojne odnose in ekipnega duha v podjetju. Zavedamo se, da brez kakovostne ekipe ne bi mogli dosegati zastavljenih ciljev.«  

Luka Rusić je odličen primer pridnega študenta, ki je pri Jezerških že leta 2008 začel delati kot natakar. Zaradi marljivosti in delavnosti je zelo hitro napredoval na delovno mesto F&B managerja. Danes je Luka nepogrešljiv del ekipe. Do pred kratkim je kot vodja projektov skrbel, da vsak dogodek tako doma kot tudi v tujini poteka nemoteno. Svoj predpasnik je nedavno zamenjal za pisalno mizo in prevzel vlogo vodje cateringa. Želimo mu odlično gonjenje pedalov še naprej, vsem sodelavcem v cateringu pa čim bolj ubrano in uspešno pot do novih zmag.

Zakaj ste se odločili za poklic natakarja?

"Že od malega so me zanimale različne stvari, in tako tudi menjavanje poklicev zame ni pomenilo večjih ovir, temveč izzive, ki sem se jih veselil. Vseeno pa je obstajal poklic, o katerem sem vedno trdil, da ga nikoli ne bi opravljal, saj si nisem predstavljal, da bi komu stregel od spredaj in zadaj. To je bil poklic natakarja. A ker se zarečenega kruha največ poje, me je prav ta poklic nekako kar sam »poiskal«. Vse skupaj se je zgodilo po vztrajnem prigovarjanju in prepričevanju tedanjega sošolca, danes pa odličnega sodelavca in še boljšega prijatelja, ki me je prepričal, da sem prvič v življenju poprijel za pladenj in postregel prvi kozarec vina na dogodku v Mariboru. V trenutku sem začutil, da je to delo, ki ga hitro vzljubiš, še zlasti če tudi sam obožuješ hrano in pijačo ter te dinamično delo navdaja s pozitivnimi občutji. Navsezadnje – le kdo ne bi užival ob dobri kapljici in izbrani hrani!

Zanimivo je, da se je moja izobraževalna pot začela čisto drugje. Po gimnaziji sem nadaljeval šolanje na pedagoški fakulteti, ker sem bil prepričan, da sem nekako poklican za poklic učitelja. Pozneje sem ta študij opustil in se lotil študija turizma. Vse te predhodne izkušnje so mi zagotovo v prid pri trenutnem delu v gostinstvu. Za dobro opravljanje dela je vsekakor potreben pedagoški čut, zlasti pri uvajanju novih sodelavcev, kar velja tudi za znanje in poznavanje turizma, zgodovine, geografije pri delu v tujini ali odkrivanju novih kulinaričnih zgodb."

Kdaj ste začeli svojo pot pri Jezeršek gostinstvu in kaj je bilo vaše prvo delo v tem podjetju?

"Pri Jezerških sem najprej začel kot študent, in sicer z občasnim delom pri večjih dogodkih po Sloveniji, kjer sem opravljal delo natakarja. Zgodbo podjetja Jezeršek sem zelo hitro začutil in ni minilo veliko časa, ko so se naše poti še bolj prepletle. Navdušila me je predvsem preteklost podjetja, pa tudi sama organizacija, ambicije in vizija, katere del sem želel biti tudi sam."

Danes opravljate funkcijo vodje cateringa, pred tem ste bili F & B manager. Kaj pravzaprav to pomeni, kaj je vaše delo in kako poteka?

 "Res je, pri Jezerških sem opravljal delo F & B managerja, kar bi lahko imenovali tudi vodja strežbe, vendar to zaradi specifike dela ne drži popolnoma. Moje naloge namreč obsegajo tudi organizacijski, operativni in logistični del, saj sem odgovoren za izvedbo večjih ali manjših dogodkov tako doma kot tudi v tujini, za razporejanje vodij prireditev, ki bdijo nad našimi dogodki, in tudi za samo postavitev prireditvenih prostorov ter uresničitev zamišljenih delovnih procesov. Takšno delo mi zelo ustreza, saj mi vsak dan ponuja novo nepozabno izkušnjo."

Bili ste tudi na Olimpijskih igrah. Kako lahko kot natakar postaneš vodja projektov na dogodkih, kot so npr. olimpijske igre? Kaj je potrebno za takšno napredovanje? Katera druga znanja so potrebna?

"Vse skupaj je sila preprosto. Če imaš nekaj resnično rad in to počneš s strastjo, je uspeh neizogiben. Če si marljiv in odgovoren, lahko kaj hitro tudi napreduješ, saj tvoje delo in trud pri Jezerških ne ostaneta neopažena. Vsekakor pa je dobrodošlo, da te stvari, povezane z enogastronomijo, zares zanimajo. Nenehno je namreč treba spremljati smernice, se poučevati o vinih in drugih pijačah, raziskovati gastronomska izročila, preizkušati nove recepte in predvsem iti v svet, kjer je treba vsrkavati novo znanje. Ob tem je več kot nujno tudi nenehno piljenje tujih jezikov, saj se znova in znova odpirajo nove zgodbe zunaj meja naše prelepe Slovenije."

Pri koliko dogodkih približno v Sloveniji in tujini na leto delate? Ali je razlika med delom doma in v tujini? Kje vse v tujini ste že bili z Jezeršek gostinstvom?

"Vsako leto sem odgovoren za približno sto različnih dogodkov doma in po svetu. Nekateri dogodki zahtevajo več priprav, drugi spet manj, nekateri projekti trajajo tudi po več dni. Delo v tujini se razlikuje od dela doma predvsem v tem, da se v tujini spoprijemamo s še večjimi ovirami, kot je npr. slabše poznavanje okolja, lokacij, pravil, pa tudi z dejstvom, da prostora za napake skorajda ni. Zaradi razdalj je tako rekoč nemogoče popraviti nekatere napake pri načrtovanju ali sami izvedbi."

Z Jezerški se redno pojavljamo v evropskih državah. Veliko smo na trgih v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Češkem, pa še kakšna bolj oddaljena država se najde, med drugim Rusija, Združeni arabski emirati ipd."

Kot vodja ste odgovorni za nemoten potek dela pri projektu in za to, da je končni naročnik zadovoljen. Kaj je pri tem najpomembnejše? Ekipa, posamezniki?

"Najpomembnejše je, da se vsi skupaj zavedamo, da imamo skupen cilj. Pomembno je, da se projekta že od same ideje ali zasnove lotimo nadvse odločno in strokovno. Vsaka napaka pri načrtovanju in izvedbi se pozneje prezrcali na dogodek, na katerem je vodja projekta tisti, ki se mora spopasti z reševanjem nepravilnosti. Ključnega pomena je, da sodelujemo z roko v roki, tako prodaja oziroma načrtovalci dogodkov kot kuhinja, skladiščna in transportna služba ter ne nazadnje tudi osebje v pomivalnici. Posameznik je resnično samo droben kamenček v mozaiku skupnega uspeha."

Vam je v spominu ostala kakšna zanimiva prigoda, ki se vam je zgodila pri delu doma ali v tujini?

 "Teh zgodb se je z leti nabralo zares veliko. Če bi moral izbrati samo eno, bi bil krivičen do vseh drugih pripetljajev, ki so se mi zgodili. Morda je dovolj, če povem, da med pogostitvami v prevoznih sredstvih nisem delal samo še v podmornici."

Veliko imate tudi opravka z mladimi, ki pridejo k vam naravnost iz šol. Ali so ti mladi drugačni, kot je bila vaša generacija? Opažate pri njih kakšne bistvene razlike?

 "Zagotovo ima vsaka generacija svoje specifične značilnosti, dobre in malo manj dobre. Neizpodbitno dejstvo je tudi to, da radi zatrjujemo, da so vse nove generacija slabše od naše. Sam se s to trditvijo ne strinjam. Mislim, da je treba pri vsaki generaciji, torej tudi pri posameznikih, iskati prednosti in pozitivne lastnosti, ki jih premorejo. Vsekakor je izziv poiskati sožitje med sodobnim načinom življenja na eni strani in tradicijo na drugi. Vseeno pa me moti preveč zaščitniška družba, ki mladostnike ovija v vato, kar jim vsekakor onemogoča samostojno osebnostno rast in uveljavitev v družbi."

Kaj bi želeli sporočiti mladim, ki se odločajo za poklic v gostinstvu?

"Gostinski poklic je velikokrat podcenjen in napačno predstavljen. Želel bi, da se mladostniki zavedajo, da je vsak poklic zanimiv, če ga sam narediš takega. Z odkrivanjem razsežnosti tega poklica prideš do različnih znanj in številnih izkušenj. Tako lahko ob dovolj entuziazma in profesionalnosti venomer odpiraš vrata, ki te vodijo k odkrivanju novih zgodb, prežetih z dobrimi okusi, lepimi deželami, marljivi ljudmi in posebnim privilegijem, da lahko nekoga s svojim delovanjem resnično osrečiš. Ne nazadnje gre ljubezen skozi želodec in natakar ali kuhar je potemtakem nekakšen Kupid, ki prinaša ljubezen do ljudi."