Zadnjih nekaj let se v gostinstvu vrstijo številni problemi, kjer predvsem izstopa pomanjkanje kadrov, nizke plače, slabi pogoji dela in neurejen delovni čas. Omenjena problematika se je v času COVID-19 še dodatno poslabšala. Po uradnih podatkih je znašala povprečna bruto plača v gostinstvu pred epidemijo 1.235,81 EUR (Vir), kar je 31 % pod slovenskim povprečjem in je bila najnižja med vsemi panogami. Čeprav so za delo v gostinstvu potrebne kompetence na področju jezikov, komunikacije, ročne spretnosti idr., je bila povprečna plača skoraj 100 EUR nižja od povprečja v gradbeništvu, ki velja za delovno intenzivno dejavnost, kjer ni potrebno znanje tujih jezikov in v kateri dela veliko nizko cenovne delovne sile iz držav Balkana. A to so zgolj uradni podatki, ki ne prikazujejo realne slike. Zaradi neustrezne regulative in panožne neskladnosti je za gostinsko panogo značilen visok delež ne-plačevanja dajatev pri obračunu plač (Vir). V prvem valu COVID-19 so gostinci z dela na čakanje poslali večino svojih zaposlenih. Delodajalci pa so se znašli v nezavidljivi situaciji. Prvi val čakanja na delo je trajal 3 mesece, drugo zaprtje je trajalo kar 7 mesecev. Kljub temu, da je država delodajalcem krila del stroška čakanja na delu, je ta subvencija pokrila le »uradni del plače« zaposlenih v gostinstvu, zaradi sistemskega izogibanja plačila prispevkov pri plačah »delo v sivem« so se zaposleni v gostinstvu znašli na robu preživetja, ogromno jih je zapustilo panogo (Vir). Po nekaterih ocenah naj bi panogi gostinstva in turizma zapustilo več kot 12.000 zaposlenih (Vir). Žal je prihodnost še vedno negotova in že od pomladi 2021 se govori o ponovni težki jeseni in zimi, na drugi strani je upadlo tudi število mladih in študentov, ki bi v običajni situaciji radi delali v gostinstvu, kar je še dodatno ohromilo panogo. Potem so tukaj še slabi delovni pogoji, s katerimi se srečuje večina zaposlenih v gostinstvu in neurejen delovni čas. Slovenski turizem stavi na gastronomijo. Slovenija se namreč ponaša z nazivom Evropska gastronomska regija 2021, ponaša še s številnimi Michelinovimi zvezdicami in drugimi nagradami ter priznanji in vlaga v promocijo na tem področju, kar pa ni dovolj. V podjetju Jezeršek gostinstvo, uspešnemu družinskemu podjetju z več kot 40-letno tradicijo in izkušnjami na področju gostinstva in organiziranja pogostitev na raznovrstnih dogodkih (več kot 2.500 dogodkov letno), ki danes zaposluje več kot 90 rednih sodelavcev in sodeluje z več kot 160 zunanjimi sodelavci, se zavedamo, da je nujno potrebno za razvoj države in panoge konkurenčno okolje. Zato si v podjetju Jezeršek gostinstvo prizadevamo za razvoj novih inovativnih trajnostnih praks za poklice prihodnosti v gostinstvu in ustvarjanje prijaznejšega podjetniškega trga za vse akterje v gostinski panogi.
Namen projekta je torej pozitivno prispevati k reševanju problematike gostinskega poklica na vseh ravneh. Želimo si: (1) povečati ugled gostinskega poklica (Vir), (2) povečati zanimanje in vpis na gostinske šole (Vir), (3) urediti in ustvariti pozitivne delovne pogoje (delovni čas, delovno okolje, nadure, nadomeščanja), (4) prispevati k ureditvi nekonkurenčnega plačnega okolja (urediti področje slabe prakse pri izplačevanju plač in prispevkov v panogi) (Vir), (5) najti dobre prakse novačenja kadra in z dobrimi praksami obrniti trend pomanjkanje kadra v panogi navzgor (Vir), (6) boriti se proti begu možganov (COVID-19) in inovativnimi trajnostnimi pristopi zadržati ključen kader (Vir). S tem namenom smo zasnovali projekt »Gostinstvo je IN«, s katerim želimo razviti inovativne trajnostne prakse v gostinstvu, ki jim bodo z veseljem sledili tudi ostali gostinci in ponudniki gostinskih storitev. |